21.10.07

Oksimoron: pravični in potrpežljivi homo-economicus

Posted in Ekonomija, slovenski blogi at 23:32 ~ @939

Oziroma - če bi ekonomsko teorijo postavljali za šimpanze, to niti ne bi bil oksimoron.

A ste že fejst zmedeni? :)

Torej, časopis Economist poroča o treh publikacijah raziskav, ki so se ukvarjale z evolucijo potrpežljivosti in pravičnosti.

Pri potrpežljivosti se je pri direktni primerjavi obnašanja šimpanzov in ljudi izkazalo, da so šimpanzi v večji meri bolj potrpežljiva bitja. Poskus je bil dokaj enostaven: ali eno rozino grozdja zdaj ali tri čez 2 minuti. Šimpanzi so v 4-krat več primerih kot ljudje počakali 2 minuti in pozobali 3 grozde, medtem ko so neučakani ljudje ravnali impulzivno in segli po enem grozdu kar takoj.

Druga raziskava se je ukvarjala s pravičnostjo. Pri homo-economicus principu naj bi se ljudje obnašali racionalno in maksimizirali svojo korist, kolikor le morejo. V ta namen se je uporabila neke vrste igra, imenovana “ultimat”, ki je zelo podobna zaporniški dilemi. Imamo 2 igralca - ponudnika in prejemnika. Ponudnikova naloga je, da prejeto nagrado razdeli med oba igralca; prejemnikova naloga pa je, da se odloči, ali nagrado sprejme ali ne. V kolikor zavrne delitev, oba igralca ostaneta brez nagrade. Homo economicus bi sprejel kakršnokoli delitev, kjer bi njegov delež bil večji od nič. Pri tej igri s strani ljudi do takega obnašanja ni prišlo. Kar nekaj raziskav je tovrstno igro izvajalo z raznovrstnimi kulturami in različnimi razponi starosti. Zaključek je bil, da v povprečju ljudje zavrnejo delež, ki je manjši od 20% celote. S tem naj bi kaznovali delitelja za njegov pohlep, ljudi pa to naredi nekakšne arbitre pravičnosti.

Pri opicah je prilagojena igra prinesla povsem nasprotne rezultate. Obnašale so kot racionalni maksimizatorji - čeprav je ponudnik praviloma vedno zadržal večji delež rozin, je bil drugi šimpanz večinoma zadovoljen tudi z zelo malim izkupičkom in ga nesorazmeren delež ni motil.

Naslednji korak pri razmišljanju je seveda bil, da če smisel za pravičnost ni rezultat okolja v katerem nekdo živi (kultura), da mora biti le-ta zakoreninjena v genih. Poskus na to temo so opravili na dvojčkih - na enojajčnih in na dvojajčnih. Enojajčna dvojčka sta imela zelo podobna razmerja delitve, ki so bila sprejemljiva za oba in s tem podoben čut za pravičnost, medtem, ko se je pri dvojajčnih takšne podobnosti ni bilo.

Od tu naprej je seveda še veliko področij, ki jih bo zanimivo raziskati - zakaj smo ta čut sploh razvili, zakaj tako niha med posamezniki? Je bil ta čut kriv za naš razvoj in odcepitev od ostalih živalskih vrst, itd…

Kdo bi si mislil. Prvič, da bom kaj takega bral v Ecomonistu, ki slovi bo svojem zagovarjanju homo-economicusa in libertarne ideologije. In drugič - to samo potrjuje to, o čemer občasno razmišljam, pa zaenkrat še nisem govoril z ekonomistom, ki bi obnašanje človeka resno vzel v ekonomski teoriji (behaviorizem). Ne, še vedno je na tapeti ena in ista ekonomska teorija, ki temelji na povsem napačnih predpostavkah in zaradi tega ne samo, da nimamo nikjer nekega zdravega pristopa k aplikaciji ekonomske znanosti v praksi, ampak imamo samo en ali drugi ekstrem (nevidna roka vs. vseobsežna državna regulacija). Praksa vedno znova pokaže, da je pot nekje v sredini med obema, vendar - kolikor berem raznorazne forume oz. poslušam ljudi, so ti ali na enem ali na drugem bregu. Seveda dopuščam možnost, da je prav to vzrok, da se skoraj nikjer ti ekstremi ne aplicirajo v celoti in da ravno komunikacija med obema ekstremoma producira neko mešanico ekonomskih politik, ki niso ne eno ne drugo (k temu pripomore še redno rotiranje levih in desnih vlad), tako da na dolgi rok nekako dobimo to, kar ljudje potrebujemo - sredino.

Narava je torej dobro opravila svoje delo. Vprašanje je, kdaj se bodo ljudje odločili napisati novo ekonomsko teorijo…

12.08.07

Hofer vabi na ogled gradbišča

Posted in Zabava, slovenski blogi at 12:09 ~ @464

na viško lokacijo. To boste opazili, če se boste vozili v okolici viškega Interspara (Jamova, Tržaška). Postavili so namreč na obcestne kandelabre panoje, na katerih je napisana smer do trgovine v slovenščini: desno, naravnost, itd.

Pa da ne bo kdo mislil, da ga table vabijo na novo potrošniško doživetje. Trgovinica se namreč odpre šele oktobra. Zanimive poti ubira tole današnje oglaševanje.

Sicer pa Hofer ni ravno po mojem okusu kot tudi ne ostale nemške nizkocenovne trgovske verige. Poleg čudne oglaševalske kampanje (obstaja še zanimivo posiljevanje s katalogi), imajo izredno neprivlačen asortiman artiklov, ki jih prodajajo. Osebno so mi, kar se kakovosti in asortimana tiče, bliže italijanski centri (npr. coop). Škoda, ker kakšen od teh ne zaide k nam.

05.08.07

You have the right to remain… stupid!

Posted in Politika, slovenski blogi at 23:38 ~ @943

Ah jej, še ena v nizu nadaljevanj, kako se trudijo, kako napredujemo, ko v bistvu ne gremo nikamor. Ampak, “saj, ljudje so že pozabili, enkrat za spremembo se ne pogovarjamo o incidentih, temveč o arbitražah…” Le da se ne moremo zmeniti, kdo naj bi odločal in o čem. In temu se danes reče napredek (za nas, ta neumne, k’ ne štekamo).

Reality check:

  • Vprašanje je pomembno za volitve? Samo navidezno, empirično ne prinaša neke dodane vrednosti, drugače bi SNS bila redna zmagovalka na volitvah (podobno bi bilo na Hrvaškem).
  • Kdo je motiviran, da reši vprašanje meje? Samo ljudje, ki živijo ob njej, politiki zagotovo ne (beri prvo alinejo).
  • Kaj imajo politiki od tega, da se s tem ukvarjajo? Preusmeritev fokusa ljudstva na stvari, ki izgledajo hudo strateško resne, zato da vmes utišajo oz. porinejo v medijsko ozadje kakšne neugodne vsebine (bodisi gospodarske bodisi škandale, itd.). Mediji temu veselo vsakič nasedejo.
  • Kaj imajo ljudje od tovrstnih novic? Nič.
  • Kaj bo prinesla (kakršnakoliže) arbitraža? Odločitev, ki ne bo nobeni državi ustrezala in bomo spet na pat poziciji. Nihče ne odstopa od ničesar in tudi če bo odločitev, se bodo politiki morali soočiti z obtožbami, “zakaj ste glih nas dali njim, zakaj ne koga drugega?” Po drugi strani se Hrvatom gradnje mejnih prehodov in raznih drugih objektov tik ob trenutni meji obrestujejo, saj si s tem sproti izboljšujejo situacijo. Glede na nrav obeh narodov bo verjetno na dolgi rok prevladala Hrvaška interpretacija meje, mi bomo pa vseskozi jamrali, kako se nam krivica godi, kot že ničkolikokrat v zgodovini.
  • Ali je meja res problematična? Menim, da ne. Če bi bila meja resen problem, bi jo že zdavnaj rešili. Ko bo še Hrvaška v EU in znotraj Schengenskega območja pa bo meja še nižje na prioritetni listi, če ne bo celo izpadla iz njega.

05.05.07

Pravica do kratkih rokavov

Posted in Demokracija, slovenski blogi at 23:38 ~ @943

Vsaj tako sem enkrat opazil to interpretacijo drugega člena ameriške ustave pred leti v stripu Herman (the right to bare arms: bare namesto bear). Obstajajo tudi interpretacije z medvedi.

Kar je zaskrbljujoče in zanimivo obenem (s kulturološkega stališča), je komentiranje nekega članka na Diggu, in sicer o NRA in njenemu nasprotovanju preprečevanje prodaje orožja osumljenim teroristom. Skozi komentarje se dokaj dobro vidi, čeprav na statistično majhnem vzorcu, povsem enako razmišljanje o orožju, kot ga je prikazal že Moore v svojem balinanju, in sicer, da je orožje poleg obrambe pred možno diktaturo namenjeno tudi osebni varnosti. “Kdo nas bo pa varoval, če se sami ne bomo?”

Vprašanj je več:

  • kaj so sploh originalni pisci ustave s tem določilom imeli v mislih,
  • ali je potrebno imeti policijo, če se vsak lahko sam brani,
  • kaj je pravzaprav motiv zagovornikov vsesplošne dostopnosti do orožja in njegove nošnje v javnosti? Varnost? Obramba pred morebitno tiranijo? Pred zunanjo nevarnostjo? Svoboda? Dobičkonosen posel?
  • Se lahko res kot državljan z lastnim orožjem zoperstaviš svoji vladi, ker meniš, da je postala tiranija, katere se moraš braniti?
  • Je orožje za privatno rabo za vse namene res odgovor na vsa vprašanja? V nekaterih zveznih državah niti ni potrebno, da nekoga ustreliš, zato ker se nahaja na tvojem posestvu, temveč ga lahko ustreliš tudi, če meniš, da ti ogroža življenje (subjektivni kriterij). Seveda je to le odgovor na dejstvo, da lahko vsak ima orožje in s tem je avtomatično vsak potencialna smrtna grožnja.

V glavnem Wild West še vedno obstaja. Sicer ni več John-a Wayne-a, da bi ga interpretiral, je pa več kot očitno, da se je stvar globalizirala (outsource-ing v Korejo).

09.02.07

Tudi Kanadčani imajo izbrisane

Posted in Država, slovenski blogi at 18:53 ~ @787

Pa se vmes ni zgodila nova država kot pri nas, temveč nova pravila prehajanja meje (če gredo v ZDA po novem potrebujejo potne liste). Ker očitno večina Kanadčanov nima potnih listov, si le te urejajo sedaj. A se je pojavil problem. Med letom 1947 in 1977 je obstajal t.i. državljanski zakon, ki je imel nekaj zelo zanimivih pravil, zaradi katerih je sedaj med 10-20.000 Kanadčanov brez državljanstva, državljanstvo pa je pogoj za pridobitev potnega lista.
Zgodbo z nekaj takšnimi primerki najdete na CBC-ju.

Izbrisani počasi postajajo mednarodna eniteta.